Skupinsko (ne)sodelovanje

Še pred nekaj leti se je zdelo, da so orodja za skupinsko sodelovanje tisti vzvod, ki lahko podjetjem omogoči boljše delovanje, tako znotraj kot navzven. V množici oseb, relacij, procesov in dokumentov pomagajo vzpostaviti avtomatizacijo postopkov, red ter sledljivost, ki jih podjetja tako močno potrebujejo. A vendar so v praksi ta orodja do zdaj dosegla precej manj, kot se je pričakovalo. Kje tičijo razlogi?

Sodelovanje med zaposlenimi v podjetjih pa tudi zunaj njih (partnerji, dobavitelji, kupci), je brez dvoma ključnega pomena za uspešno poslovanje. Boljši pretok informacij, hitrejše izvajanje procesov, ki ni odvisno samo od volje posameznika, ter sledljivost, da lahko preverjamo, ali popravljamo opravljeno, so primeri nekaterih stvari, ki si jih želi vsako podjetje. Neaktivnost na teh področjih po drugi strani prinese prej kot slej izgubo konkurenčnosti, zlasti tedaj, ko tekmeci to bolje obvladujejo.
Pojem skupinskega sodelovanja ob pomoči specializiranih računalniških rešitev je zato že na samem začetku padel na plodna tla, saj se je veliko podjetij lahko poistovetilo s težavami, ki jih pomagajo take rešitve ublažiti. Z vidika temeljitega obvladovanja procesov so tovrstne rešitve kot nalašč in na razmeroma preprost način pomagajo udejanjiti to, kar priporoča dobra praksa upravljanja procesov.

 

Pred nekaj leti je neka anketa prikazovala, da skoraj v vsakem sodelujočem podjetju uporabljajo tovrstno orodje ali pa vsaj razmišljajo o njegovi uporabi. Poznam celo podjetja, ki so licence za tovrstne rešitve kupovala na zalogo ali pa »podedovala« kot sad sklepanja količinskih licenčnih pogodb. Toda kaj nam pomaga orodje, če ga ne znamo s pridom uporabiti?!

 

Nekaj let kasneje v svetu pa tudi pri nas ugotavljamo, da precej projektov s področja skupinskega sodelovanja ni tako zelo uspešnih, kot se je sprva zdelo ali celo javno predstavljalo. Še več, v velikem številu projektov so učinki in doslednost uporabe tovrstnih orodij s pretekom časom izzveneli.

 

Oracle je nedavno objavil analizo, po kateri okoli dve tretjini vprašanih navaja, da uporablja orodja za skupinsko delo, kar je sama po sebi lepa številka. Prava slika pa se pokaže, ko beremo naprej. Le tretjina vprašanih trdi, da orodja za skupinsko delo uporabljajo redno in pogosto. Več kot polovica uporabnikov torej rešitve uporablja le občasno.

 

Mnogi vidijo kot oviro poslovno kulturo, ki vlada v podjetjih. Tu gre za tipično področje, ki bi moralo združevati večino, če že ne vse oddelke v podjetjih, v praksi pa se pokaže, da jih uporabljajo le nekatera. V veliki prednosti so marketinški in prodajni oddelki, medtem ko sta drugod odzivnost in interes zelo odvisna od posameznega podjetja. V številnih primerih se izkaže, da je eno orodje in sistem dela težko potegniti čez celotno podjetje, pravzaprav ne glede na njegovo velikost.
Resnici na ljubo tudi sami proizvajalci rešitev velikokrat prispevajo k razlogom, da orodja za skupinsko delo ne zaživijo v polnem sijaju. Skoraj pri vseh velikih ponudnikih smo se v zadnjih letih soočali s pogostimi, vsebinsko včasih celo zelo korenitimi spremembami izdelkov ali pa politiko, kjer za isti namen rabe proizvajalec ponuja več podobnih orodij. Niso redki primeri, ko je posamezno podjetje komaj končalo projekt vpeljave svoje rešitve za skupinsko sodelovanje, ko se je na vratih že pojavila nova različica izdelka, ki je vnesla nove dvome in skrbi. Proizvajalci so do zdaj svoje izdelke spreminjali preveč in prehitro, da bi kupci lahko to ponotranjili in cenili. Ponekod so zato dosegli prej nasproten učinek.

 

Poglej celoten članek 

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.