Razširitev infrastrukture v oblak

Večina se strinja, da je prihodnost IT povezana z računalništvom v oblaku, ki razširja IT-infrastrukturo podjetij, povečuje prožnost ter (recimo) znižuje stroške. Kljub temu se večina podjetij za uporabo javnega oblaka odloča z veliko mero previdnosti, saj le-ta prinaša tudi tveganja.

Tomaž Poštuvan/MonitorPro

Zgodovina računalništva je kot metronom, ki niha na eni strani od ekstremno centraliziranih sistemov do ekstremno porazdeljenih na drugi strani. Veliki računalniki so tipičen primer centralizacije, medtem ko so namizni računalniki in delovne postaje primer porazdeljenih, distribuiranih sistemov. Tako centralizacija kot porazdelitev prinašata določene prednosti – centralizacija doslednost, ekonomijo obsega in enostavno nameščanje aplikacij, porazdelitev pa prožnost ter hiter odziv na spremembe v poslovanju. Uravnoteženost med obema že leta predstavlja izziv za IT-oddelke organizacij, od same arhitekture do ljudi, ki le-to vzdržujejo in uporabljajo.

 

Prvi korak k uravnoteženosti predstavljajo aplikacije, ki tečejo vsaka na svoji strežniški infrastrukturi, pri čemer je le-ta običajno slabo izrabljena in predstavlja večji strošek, kot bi ga lahko. Naslednji korak je drobljenje teh aplikacij na storitve, ki sicer še vedno tečejo na slabo izrabljeni infrastrukturi, vendar pa lepo posnemajo poslovne procese in se ob njihovi spremembi lažje prilagodijo. Tovrstna razdružitev vodi do računalništva v oblaku, kjer uporabnika ne zanima, kje se aplikacija nahaja in koliko strežnikov jo istočasno streže, pomembna sta le odzivni čas in kakovost storitve.

 

Večina organizacij ima zgoraj omenjeno strežniško infrastrukturo v lastnih podatkovnih centrih – v oblačnem besednjaku govorimo o zasebnem ali internem oblaku. Če pa kakšno podjetje ponuja infrastrukturo več organizacijam istočasno (denimo Google ali Amazon), oblak postane javen. Nekatere, predvsem manjše in agilne, organizacije so v zadnjem času svoje IT-poslovanje v celoti prenesle v oblak, saj jim IT služi le kot podpora osnovnemu poslovanju in želijo imeti z njim čim manj opravka. Javni oblak je za to idealen, saj so začetni stroški praktično nični, plačujemo le sprotne stroške, odvisne od porabe računalniških sredstev. Kljub temu se večina organizacij za uporabo javnega oblaka odloča z veliko mero previdnosti, saj tovrstna uporaba s seboj prinaša precej tveganj. A tudi ko bodo sprejele odločitev, da del poslovanja prenesejo v oblak, bodo zaupni podatki skoraj zagotovo ostali znotraj požarnega zidu. V tem primeru govorimo o hibridnem oblaku.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.

 

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?