Skrite pasti računalništva v oblaku

Model, ki ga danes poznamo pod imenom računalništvo v oblaku, v svojem bistvu ni nekaj novega. Že ob rojstvu pradeda današnjega spleta, ARPANET-a, je Leonard Kleinrock napovedal, da bo z razvojem omrežij tudi računalništvo postalo storitev, ki bo vedno na voljo in se bo uporabljala po potrebi.

Sandi Pohorec /MonitorPro

Kleinrock je uporabil ponazoritev z električnim in s telefonskim omrežjem. Obe omrežji namreč z vidika uporabnika predstavljata storitvi z »neomejenimi« viri in sta vedno na voljo. Sodobne računalniške oblake končni uporabniki dojemajo popolnoma enako. Za njih so oblaki množica virov (programska in strojna oprema), ki so dostopni od koder koli (pogoj je le dostop do medmrežja), kjer koli in v neomejeni količini. Ceno storitve določa dejanska poraba virov, ki so na voljo. Dodajanje in odvzemanje virov pa je omogočeno preko uporabniškega vmesnika. Do spremembe stanja, ki je takojšnja, nas loči le en klik. Čeprav se zdi, da je računalništvo v oblaku relativno nov pojem, to ne drži. Združuje namreč že znane koncepte gručnega in porazdeljenega računalništva z modelom plačevanja po porabi.

 Z verigo sreče do novih uspehov

Družba Unistar PRO letos praznuje 25. obletnico. Direktor Miran Boštic ve, da upravlja z znanjem in sposobnostmi več kot sto strokovnjakov, zato bo podjetje usmeril na zahtevnejša zahodna in severna tržišča.

Preberi celoten intervju.